Vlada zagotavlja dodatnih 10 milijonov evrov, nov poziv pa bo predvidoma objavljen z nespremenjenimi pogoji. Kaj to pomeni za podjetja?
Slovenska podjetja so v zadnjih tednih jasno pokazala, da baterijski hranilniki električne energije niso več tehnologija prihodnosti, temveč ena ključnih investicij sedanjosti. Javni poziv JP REPWR SUB-HEE-PO25 za nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za nakup in vgradnjo hranilnikov električne energije je bil 18. maja 2026 zaprt zaradi porabe razpoložljivih sredstev. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je ob tem sporočilo, da iz Podnebnega sklada Borzenu dodeljuje dodatnih 10 milijonov evrov za nove spodbude, s katerimi naj bi podprli približno 200 projektov.
Od počasnega črpanja do izjemnega zanimanja
Še pred kratkim je kazalo, da bo del razpisanih sredstev ostal neporabljen. Nato pa se je zgodil preobrat. Po odzivu vlagateljev, ki so napovedali skorajšnji zaključek projektov, je ministrstvo 7. maja 2026 višino sredstev na pozivu ponovno zvišalo na 16.913.970,61 evra. Le nekaj dni pozneje so bila sredstva porabljena.
Razlog ni presenetljiv. Podjetja se soočajo z višjimi stroški energije, omejitvami priključne moči, potrebo po večji samooskrbi in zahtevami po učinkovitejšem upravljanju porabe. Baterijski hranilnik v kombinaciji s sončno elektrarno omogoča boljši nadzor nad energijskimi tokovi, optimizacijo lastne izrabe električne energije in zmanjševanje koničnih obremenitev.
Kaj prinaša nov javni poziv?
Po informacijah ministrstva in Borzena je v pripravi nov javni poziv, po katerem bodo iz Podnebnega sklada na voljo nova sredstva za naložbe v hranilnike električne energije. Borzen navaja, da bo nov poziv namenjen pravnim osebam, ministrstvo pa je napovedalo predvidoma nespremenjene pogoje.
Pri dosedanjem pozivu so bile do spodbud upravičene pravne osebe, samostojni podjetniki in zadruge, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Predmet so bile naložbe v nakup in vgradnjo novih hranilnikov električne energije, pri čemer je moral biti hranilnik električne energije pred oddajo vloge že kupljen, vgrajen in priključen na elektroenergetsko omrežje.
Višina spodbude je znašala do 45 % priznanih upravičenih stroškov naložbe, vendar največ 225 evrov na 1 kWh kapacitete za shranjevanje električne energije. Med upravičene stroške so sodili nakup in vgradnja hranilnika ter hibridnega inverterja, pripadajoče električne inštalacije in oprema ter potrebna gradbena, obrtniška in instalacijska dela.
Zakaj se podjetjem mudi?
Ključna posebnost dosedanjega poziva je bila, da podjetje vloge ni moglo oddati zgolj na podlagi načrtovane investicije. Hranilnik je moral biti pred oddajo vloge že priključen na omrežje. To pomeni, da imajo prednost podjetja, ki so pravočasno pripravila projekt, izbrala ustrezno tehnično rešitev, uredila dokumentacijo in izvedla priklop.
Pri novem pozivu bo zato odločilna pripravljenost. Podjetja, ki začnejo zdaj, bodo ob odprtju poziva bistveno bližje oddaji popolne vloge.
Z inteligentnim sistemom za upravljanje GridIQ je hranilnik električne energije poslovno orodje
V praksi se vrednost hranilnika ne meri samo v kilovatnih urah. Pravilno zasnovan sistem podjetju omogoča:
• večjo izrabo lastne energije iz sončne elektrarne,
• rezanje konic in nižanje stroškov omrežnine,
• nadzor odjema in proizvodnje,
• podporo polnilni infrastrukturi,
• ničelno oddajo v omrežje, kjer je to potrebno,
• večjo energetsko neodvisnost,
• v okviru obratovanja sistema na borznih cenah električne energije je omogočena dinamična optimizacija delovanja.
Geo Energy razvija prilagojene energetske rešitve za mala in srednja podjetja ter industrijski sektor, z osredotočenostjo na optimizacijo rabe električne energije s sistemi za shranjevanje energije. Proces vključuje pregled porabe na podlagi 15-minutnega profila, pripravo koncepta, projektno dokumentacijo, izvedbo, tehnično podporo ter obratovanje in vzdrževanje sistema.
Kaj naj podjetja naredijo pred objavo novega poziva?
Najpomembnejši prvi korak je energetska analiza. Brez razumevanja 15-minutnega profila porabe ni mogoče pravilno določiti kapacitete hranilnika, moči razsmernika, strategije polnjenja in praznjenja ter ekonomike investicije.
Podjetje mora pred odločitvijo odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj: kdaj nastajajo konice, koliko energije proizvede obstoječa ali načrtovana sončna elektrarna, koliko energije se porabi neposredno, kje nastajajo omejitve priključne moči in kakšen cilj ima investicija. Cilj je lahko zmanjšanje stroškov/ustvarjanje prihodkov, večja samooskrba, prehod na ugodnejši odjemni profil, stabilnejše napajanje ali kombinacija več učinkov.
Prav zato mora biti hranilnik načrtovan kot del celotnega energetskega sistema podjetja, ne kot izolirana naprava.
Subvencije so priložnost, vendar odločilna je kakovost rešitve
Dodatnih 10 milijonov evrov bo podjetjem odprlo novo investicijsko okno, vendar subvencija sama po sebi še ne zagotavlja uspešnega projekta. Uspešna naložba zahteva pravilno dimenzioniranje, varno tehnologijo, kakovostno izvedbo in dolgoročno upravljanje sistema.
Geo Energy ponuja sisteme za shranjevanje energije z visokim poudarkom na varnosti, učinkovitosti in zanesljivosti. Rešitve omogočajo optimizacijo samoporabe, izravnavo konic, nadzor odjema, nadzor proizvodnje, arbitražo in druge napredne strategije upravljanja energije.
Podjetja, ki bodo pripravljena, bodo v prednosti
Hitro zaprtje javnega poziva je jasen dokaz, da se trg premika. Hranilniki električne energije postajajo strateška investicija za podjetja, ki želijo znižati stroške, povečati energetsko neodvisnost in bolje obvladovati prihodnja nihanja cen električne energije.
Ker bo nov javni poziv po napovedih objavljen v kratkem, je zdaj pravi trenutek za pripravo. Podjetja, ki bodo imela pravočasno izdelano energetsko analizo, tehnični koncept, dokumentacijo in izvedbeni načrt, bodo ob odprtju razpisa v bistveno boljšem položaju.
Geo Energy podjetjem pomaga od prve analize porabe do izvedbe hranilnika in dolgoročnega upravljanja sistema. Če razmišljate o investiciji v hranilnik električne energije, je zdaj čas, da preverite tehnično in ekonomsko izvedljivost projekta.
